dr. Maja Makovec Brenčič

Danes bo z vami ministrica za izobraževanje, znanost in šport dr. Maja Makovec Brenčič, ki bo odgovarjala na vaša vprašanja. Klepet se bo pričel ob 16.00. Vprašanja lahko postavljate že od 15.30 naprej.

Klepet je končan. Spodaj lahko pregledate izbrana vprašanja in odgovore.

Nazaj na seznam klepetov
Moderator: Pozdravljeni v današnjem klepetu. Z nami je ministrica dr. Maja Makovec Brenčič.
dr. Maja Makovec Brenčič: Prijazen pozdrav vsem, Maja
Gregor: Ali obstaja realistična verjetnost, da NPZ še poteka čez 5 let?
dr. Maja Makovec Brenčič: Na MIZŠ smo v sklepni fazi predstavitve nadaljnjega razvoja NPZ, ki so pomemben način evalviranja dosežkov učencev. V prihodnjih dneh bomo predlagane rešitve tudi posredovali v širšo diskusijo.
Igor Lipovšek: Spoštovani, ali boste takšno obliko klepeta ohranjali tudi v poletnih mesecih ali bo naslednja klepetalnica šele septembra?
dr. Maja Makovec Brenčič: Z vami bomo klepetali tudi v poletnih mesecih.
vlasta: Društvo slovenskih pisateljev (DSP) vas poziva k odstopu. Kot so zapisali, je namreč nezaslišano, da predlog novele zakona o visokem šolstvu nalaga univerzitetnim učiteljem, da predavajo v tujem jeziku. Vaš komentar?
dr. Maja Makovec Brenčič: To ne drži, saj 8. člen predlagane spremembe zakona v prvem stavku navaja, da je učni jezik v visokem šolstvu slovenski jezik. Člen pa opredeljuje tudi možne izjeme, pod pogoji, ki jih določa zakon in jih bo podrobneje opredelil pravilnik, usklajen med MIZŠ in MK.
North: Spoštovani, v zadnjem času je precej polemike o določitvi roka za zaključitev študija po starih programih. Sem ena ki, spada v to skupino in bi rada opozorila oziroma predstavila svoja stališča: Res je, da se z postavitvijo roka "producira" na študente pritisk, ki dejansko pospeši izobraževalni proces. Razumem tudi, da se ob sprejetju novih študijskih programov morajo v določen času ukinit stara predavanja,….. Kar pa se tiče same smeri in možnosti za nadaljevanje pa mislim, da stvari še zdaleč niso razdelane dovolj. Kot prvo, je potrebno razdeliti študetne, ki so opravljali študij redno in tiste izredno! Moje predpostavke temeljijo na izrednih študentih. Morate vedeti, da izredni študenti, so zato, ker so pač zaposleni in jim ni omogočeno, da bi obiskovali obveznosti, kot redni! Nekateri so zaposleni tudi zato, ker si rednega študija pač finančno ne morejo privoščiti iz različnih razlogov. Za dvigovanje svoje osebne ocene in posledično potencialno boljše zaposlitve, so se/smo bili pripravljeni odpovedati prostemu času, hobijem in velikemu finančnemu zalogaju. Potrebno je tudi izpostavit, da so izredni študenti ves čas študija svoje izobraževanje plačevali in hkrati preko službe prispevali v davčno blagajno sredstva, katera omogočajo obstoj šolstva in še bi lahko naštevala! V obdobju celega študija, lahko stroške letnika, literature,… ocenimo na 15000€. Predstavljajte si, kaj z eno tako odločitvijo povzročite pri študentih. Po mnenju stroke so taka dejanja neetična in protiustavna! Če je država kaj solidarna, do svojih državljanov bi morali dopustiti možnost za dokončanje študija tudi tistim, ki jim je bilo zaradi določenih razlogov to omejeno. Ker pa predavanj po starem režimu ni več in s tem tudi novih generacij ni več, bo ta pojav s časoma izzvenel! Ker so in bodo krizni časa tudi v naprej v Sloveniji potrebujemo izobražen kader. Mislim, da si kot državljani in hkrati davkoplačevalci zaslužimo to možnost! LP kaj praviš?
dr. Maja Makovec Brenčič: Razumem vaše pomisleke, vendar roka za podaljšanje zaključevanja predbolonjskih programov ne bomo podaljšali.
Magda: Zanima me ali ste že pripravili rešitve glede delovnega časa učiteljev, njihove delovne obveze, ali bodo šole dobile še pred začetkom šolskega leta konkretna navodila glede ur saj je stanje s tako imenovanim "doprinosom " po šolah katastrofalno. Učitelji po Sloveniji smo prepuščeni samovoljnim odločitvam vodstva, ki je pogosto brez zakonske podlage.
dr. Maja Makovec Brenčič: Računskemu sodišču smo že posredovali odzivno poročilo, s predstavniki sindikatov pa smo v aktualnem dialogu iskanja ustreznih rešitev problemov, ki jih navajate.
werder: Čestitke za vaše delo. Po dolgem času imamo spet ministra, ki je na ravni izzivov, s katerimi smo soočeni. Preprosto vprašanje: ali delate kaj na bolj resnem pristopu do prehrane v šolah? Ogromno denarja temu namenimo (drzava in starsi), ampak principi so sloneča na konceptu iz 70-ih let. Pice, burki ipd. niso zdrava hrana, se strinjate? ne gre zgolj za štetje kalorij in razmerja medsploh pa dajemo s tem napačno sporočilo.
dr. Maja Makovec Brenčič: Najprej iskrena hvala za vaše mnenje. Prehrana otrok je eno od pomembnih področij, ki mu že nekaj časa namenjamo posebno skrb. Na našo pobudo je bila vzpostavljena medresorska delovna skupina, v katero se vključujejo tudi ministrstva kot so MZ, MJU, MK, Urad za varno hrano, NIJZ ter varuh odnosov v verigi preskrbe s hrano. Skupina je že pripravila pregled ključnih predpisov, predlagala izboljšanje javnega naročanja ter postopkov krajšanja prehranskih verig. Osrednja naloga skupine pa je, da vzpostavimo okolje, ki bo zagotovilo vsakodnevno kakovostno prehrano otrok ter vključevalo čim več lokalno pridelane hrane.
Martin: Spoštovani, še vedno je ogromno šol izven velikih mest, ki bi rade pridobile resno povezavo v omrežje Arnes. Prav zaradi njihove lokacije so toliko bolj pomembne kot faktor razvoja za učence in kraj. Kaj MIZŠ načrtuje v zvezi s tem problemom?
dr. Maja Makovec Brenčič: MIZŠ je pripravilo strateški načrt razvoja širokopasovnih omrežij do leta 2020, v katerem si je vlada zadala ambiciozen cilj, da 96% prebivalstva omogočimo dostopno hitrost do najmanj 100 Mb/s, ostalemu delu pa vsaj 30Mb/s. Posebna pozornost bo pri tem namenjena javnim zavodom, še posebej šolam.
Irena: Delam v OŠ s prilag. programom in v zvezi z normativi in standardi se mi poraja naslednje vprašanje: zakaj je normativ za delo z otroki v pop. času (pod. bivanje) bistveno večji kot v dop. času (pouk) – govorimo tudi o do 2x večjem številu otrok? V tem primeru pedagoški proces večinoma postane le varstvo, kar pa je daleč od tega, kar ti otroci za razvoj čim bolj samostojnega funkcioniranja še kako potrebujejo (razvijanje samistojnosti, delovnih navad …)!
dr. Maja Makovec Brenčič: Zavedamo se problematike, na katero opozarjate, zato na ministrstvu že pripravljamo spremembo koncepta razširjenega programa.
Jožica Frigelj: Spoštovani, v mesecu maju sem na elektronske naslove ministrstva, številnih fakultet, študentskih organizacij, sindikata, zavoda za šolstvo, združenja aktivov svetov staršev, odboru za izobraževanje v Državnem zboru, predsedniku združenja ravnateljev in še nekaterim individualnim prejemnikom poslala izdelan predlog združitve zadnjega letnika študija študentov, ki se izobražujejo za učitelje z obvezno prakso in pripravništvom. Ker dobivam številne pozitivne odzive iz različnih institucij, me zanima, če je kdo na ministrstvu predlog že prebral in je pripravljen o njem razpravljati, kajti zaživi lahko le ob sodelovanju vseh vpletenih.Predlog namreč odlikujejo naravna ekonomičnost, povezovanje in sinergija. Za odgovor se vam zahvaljujem in vas prijazno pozdravljam, Jožica Frigelj
dr. Maja Makovec Brenčič: Na MIZŠ smo vašo pobudo že preučili. Ker se soočamo z različnimi vprašanji in pobudami glede profesionalnega razvoja in položaja strokovnih delavcev v VIZ, bomo pripravili celovit pregled in predlog za nadaljnji razvoj učiteljskega poklica, od napredovanj, razvoja kompetenc učiteljev in drugih pomembnih področij delovanja učitelja.
mija selič: V prejšnji klepetalnici ste dejali, da ohranjate in zagotavljate kvalitetno javno osnovno šolstvo. V realnosti je slovenska osnovna šola izjemno slaba, saj so pogoji dela (po 29 otrok v razredu), neustrezen pristop k poučevanju (usmerjenost zgolj v reprodukcijo znanja) splošna praksa, kamenodobno strukturiran urnik, natrpan učni načrt z nepomembnimi cilji, zapostavljanje razvoja socialnih veščin idr. Vsak trud za izboljšanje dela/pogojev/vsebin/ciljev pa je zatrt (dobri učitelji izgubljajo delo, ker želijo izboljšati kvaliteto), ravnatelji pa izvajajo hud psihični pritisk na zaposlene. Kdaj namerava vlada začeti spreminjati šolski sistem in vzpodbujati kvalitetno delo v obliki zaposlovanja uspešnih učiteljev in ne zgolj prek poznanstev in 'ravnatelju ustreznih/poslušnih ljudi'? Kajti, opisano je realna in kruta slika slovenskega javnega šolstva, kljub vladnim 'lepobesedičenjem'.
dr. Maja Makovec Brenčič: Mednarodne primerjave kažejo, da so dosežki učencev primerljivi razvitim evropskim državam. To pa ne pomeni, da ne vidimo ves čas možnosti izobljšav. Zato tudi pripravljamo nove razvojne projekte iz evropskih sredstev, kot so npr. opolnomočenje učitelja, spodbujanje nadarjenih, razvoj celovitega sistema kakovosti, izboljšanje vodenja in upravljanja šol idr. Na ta način želimo doprinesti k razvoju sistema postopno in pregledno, z zavedanjem, da so središče vseh izobraževalnih procesov otroci in mladi.
Moderator: Klepet se počasi zaključuje. Ministrica bo odgovorila še na zadnje vprašanje.
jasmina: Ali morda poznate akcijo fotogalerija Slovenija 25? Boste tudi vi objavili kakšno fotografijo? Kaj pa je vam še posebej ljubo v Sloveniji? Vam je kakšen kraj še posebej pri srcu?
dr. Maja Makovec Brenčič: Seveda, akcijo poznam in se bom z veseljem odzvala. Slovenija ima izjemno veliko lepot, lepih krajev in mest, zato je izbira res težka. A vendar sem izbrala meni res ljubi kraj, Borovnico, kjer sem obiskovala osnovno šolo.
dr. Maja Makovec Brenčič: Hvala vsem, ki ste klepetali z mano. Do prihodnjič, Maja
Moderator: Klepet je zaključen. Hvala vsem za postavljena vprašanja. O naslednjem klepetu vas bomo pravočasno obvestili.
Nazaj na seznam klepetov